DEDIŠČINA IN SODOBNOST
Oblikovne značilnosti uporabnih predmetov se skozi zgodovino stalno spreminjajo. Vsak čas ustvarja različne oblike, uporabnosti in izraze izdelkov. Na proces izdelave in končen produkt vplivajo številni dejavniki; razvoj tehnologij, novi materiali, dostopnost surovin, hitro spreminjajoče se potrebe uporabnikov, načini transporta in še bi lahko naštevali.
Prvi odnos do izdelka človek vzpostavi s svojimi čutili in telesom, torej z dotikom in celostno čutno izkušnjo. Gibanje telesa oblikuje naše spoznanje o nekem prostoru ali predmetu.
Oblikovanje uporabnih izdelkov in interierja je disciplina, ki združuje vrsto praks, ki so pravzaprav med seboj nerazdružljive (arhitektura, oblikovanje, obrt oz. proizvodnja). Interier se po večini obravnava s prvinami, ki gradijo prostor oz. prostorsko vzdušje, in sicer z razmerji, svetlobo, teksturo, materiali idr. To so osnovni elementi, ki se neposredno dotikajo človeka in so vtkane v njegovo podzavest. Sodobne teorije in raziskave v kognitivni znanosti poudarjajo, da je kognicija utelešena. To pomeni da percepcija, telesna aktivnost in emocije pomembno prispevajo k višjim kognitivnim procesom. Finski arhitekt in pisatelj Junani Pallasmaa je povezanost uma in telesa nazorno ubesedil v naslovih svojih dveh knjig Oči kože in Misleča roka, ki se dotikata tudi teme taktilnosti v arhitekturi.
Do prihoda industrializacije, je bila obrt tesno povezana z lokalnim znanjem, materiali, načinom življenja in ljudmi. Današnja tržna logika neo-liberalne kapitalistične paradigme pa je močno pretresla in porušila odnose, ki so se vztrajno gradili skozi stoletja

Lončene posode iz poznega neolitika 6600-6400 pr. n.št. , T. Ṣabī Abyaḍ, Današnja Sirija
Človek in obrt sta bila skozi zgodovinoneločljivo povezana. Aktivnost izdelovanja in ustvarjanja za življenske potrebe je izboljševala bivanjski standard, obenem pa je obrt predstavljala gonilo ekonomije in družbe.
Vir: https://www.researchgate.net/figure/Late-Neolithic-pots-and-bowls-from-T-Sabi-Abyad-ca-6600-6400-bc-These-ceramics-are_fig4_261596774, november 2021
Pri dediščini ne gre zgolj za preteklost. V vsakdanu smo v stalnem stiku s predmeti in prav vsak izmed njih je izdelan s tehnologijo, v kateri je moč zaznati vedno manj razvojnih plasti znanja. Naše ravnanje je posledica tega, kar smo pridobili z izkušnjami in svetom in podedovanih vzorcev načinov življenja. Dediščina nastaja v sedanjosti, le da jo kot tako prepoznamo šele, ko ozavestimo njeno vrednost. Le kompleksno proučevanje obrtnih izdelkov in na obrt vezanih nesnovnih dobrin nam lahko pomaga zgraditi celosten pogled na obrtno dediščino. Ta pogled mora poleg izdelkov zajeti tudi pogoje za izvajanje obrtne dejavnosti, da bi zmogli prepoznati njihovo vzajemno učinkovanje in odvisnost. Prakse, predstavitve, izraze, znanja, in veščine namreč skupnosti, skupine in posamezniki prenašajo iz roda v rod in jih nenehno poustvarjajo kot odziv na svoje okolje, naravo in zgodovino. V primerjavi z masovno industrijsko proizvodnjo je obrt za potrebe arhitekture manj izrazita, obrtni tehnološki procesi manj kompleksni, obrtniški izdelki pa praviloma dosežejo manjši krog uporabnikov. Obrtni izdelek je unikaten, nastaja v odvisnem procesu, ki se vzpostavi med uporabnikom in izdelovalcem in se ne pretrga, ko se izdelek že uporablja, saj obrtnik običajno izvaja tudi popravila.
Današnji digitalni svet zaznamuje paradoks: na eni strani ga označuje vedno večja avtomatizacija, ki jo omogoča sodobna tehnologija in ki ji prepuščamo vedno več naših dejavnosti, med njimi tudi izdelavo uporabnih predmetov. Postavlja se vprašanje, ali se zaradi odmikanja od našega telesa, pogojenega z digitalizacijo in avtomatizacijo, odmikamo tudi od našega človeškega bistva in naše ustvarjalnosti. Vrednote ročne izdelave, ki so pogosto tesno povezane z izdelavo iz naravnih in lokalnih materialov, trajnostnim oblikovanjem in globoko premišljeno zasnovo so danes bolj ranljive kot kadajkoli. Masovna industrijska proizvodnja je prisotna praktično v vsakem trenutku naših življenj. Danes tako močno preglasi obrtniško produkcijo, da ta le z velikim naporom ohranja kontinuiteto oz. ji celo grozi, da se vez s sodobnostjo pretrga.
Interieri bivalnih in delovnih prostorov že od nekdaj zrcalijo tehnološko razvitost, družbene vrednote in njeno kulturo. Uporabni predmeti ne odsevajo samo vpliva okolja in teženj, zaradi katerih pravzaprav nastajajo, ampak tudi sami vplivajo na okolje in družbo. Uporabni predmeti integralno oblikujejo človekovo življenjsko in delovno okolje, saj so le ti podaljšek telesa in uma.
Vlogo oblikovanja v sodobnem svetu Niko Kralj povzame z naslednjimi mislimi:»Danes, v razvitem svetu, nizka cena ne predstavlja več najpomembnejšega kriterija pri nakupovalnih odločitvah, med najpomembnejše sodita vpliv izdelka na zdravje in zdravo življenje ter prihranek časa. Vedno bolj pa je prisotna tudi ozaveščenost o pomenu varovanja okolja. Potrebe in zahteve potrošnikov so se zaradi drugačnega standarda in načina živčjenja spremenile od obdobja, ko sem snoval svoje izdelke. Kljub temu menim, da je funkcionalnost še vedno med najpomembnejšimi kriteriji pri uporabnih izdelkih…Danes je zaradi škodljivega vpliva industrijske proizvodnje in umetnih materialov na okolje v ospredju težnja po uporabi okolju prijaznih materialov in tehnologij. Večina mojih izdelkov je bila zasnovanih iz domačih obnovljivih virov, kot sta les in tesktil iz naravnih vlaken, uporabljal pa sem tudi usnje in slamo. Če želimo ohraniti okolje, pa bi morali dolgoročno zmanjšati tudi količino izdelkov in izboljšati kakovost. To pomeni, da potrebujemo izdelke iz kakovostnih in trajnostnih materialov, s konstrukcijo, ki zagotavlja izdelku dolgo življenjsko dobo, in izdelke z večno in aktualno obliko.« (Niko Kralj, 2007)
Niko Kralj kot pomembno vodilo sodobnega oblikovanja izpostavlja, da je potrebno dvigniti kakovost izdelkov in s tem podaljšati njihovo življenjsko dobo, s tem pa tudi zmanjšati količino prozivodov. V svetu, ko zmanjukje surovin, ko se kopiči število odpadkov ter ko v svet naša življenja nenehno vstopa masovna proizvodnja in s tem potrošnja, je potrebno ponovno premisliti in racionalizirati načine produkcije, uporabe naravnih in človeških virov. Pomembno je zavedanje o tem, kaj se skriva za izdelkom na polici, o načinu izdelave, transportu, kvaliteti in kakšne posledice na družbo in okolje pravzaprav izdelek ima.
Masovna prozivodnja je sinonima za dolge proizvodnje in transportne porocese, katerih rezultat so izdelki z relativno kratko življenjsko dobo, ki so okoljsko obremenjujoči (predvsem izdelki, ki so večmaterialni, težko razgradljivi in narejeni iz visoko specializiranih materialov). Izdelki ‘hitre mode’ so praviloma cenejši od izdelkov ročne izdelave, vendar pa so dolgoročno finančno in okoljsko velikobolj obremenjujoči, saj jih nemalokrat zavržemo po letu ali dveh.
Pred desetletji so oblikovalci želeli delati za vzpostalvjena globalna podjetja in multiplicirati svoje oblikovalske izdelke, ki so pogosto težko razgradljivi in s tem okoljsko obremenjujoči. V zadnjem obdobju pa so se tradicionalne obrti začele obravnavati kot priložnost za sodobno oblikovanje, ki prinaša družbeno vrednost in zgodovinsko globino projektom, ki temeljijo na delavniški produkciji in pestrem sodelovanju z mojstri obrtniki. Ti zapleteni, a nagrajevalni procesi so pogosto utelešeni kot bistvo trajnostno oblikovanih izdelkov.
V svetu, ko zmanjukje virov, znanja in ko v svet oblikovanja nenehno stopa masovna proizvodnja in s tem prekomerna poraba, je potrebno ponovno premisliti in racionalizirati načine produkcije in uporabe človeških virov. Izdelke in njihov process izdelave je potrebno približati novim generacijam, ki iščejo alternative možnosti bivanja in uporabe. Znotraj oblikovalskih in obrtnih panog, pa tudi drugod, narašča zavedanje o vlogi oblikovanja v problematičnih masovno proizvodnjih sistemih in dobavnih verigah. Za preživetje in ohranjanje obrti je potrebno prepoznavati in razumeti metodologijo dela rokodelcev in jo brez nostalgičnega iskanja izgubljenih idealov in obujanja tradicije, z novo tehnologijo in inteligentnim oblikovanjem prevesti v nove možnosti, uporabe in izdelek.

Bregenzerwald Werkraum, Andelsbuch, Avtrija.
Stična točka obrtnikov in oblikovalcev Predarslske regije, kot izjemen primer spajanja obrti z oblikovanjem. Tovrsten pristop ima izjemno pozitiven učinek na regionalni razvoj in dvig kakovosti življenja.
Vir: https://www.werkraum.at/en/the-building, november 2021
Kot izjemen primer spajanja rokodelskih znanj in sodobnega oblikovanja so se lokalni obrtniki leta 1999 v avstrijski regiji Bregenzwald organizirali v združenje obrtnikov Bregenzerwald Werkraum. Osrednje izhodišče njihovega delovanja je bilo socialno oblikovanje; kako oblikovanje vpliva na družbo in kako jo spreminja na bolje. V svoje postopke izdelave so tako začeli vključujevati širšo javnost, jim delili znanje in celo njihove proizvodnje zmogljivosti. Na tak način se je med potrošniki in izdelovalci pričel tvoriti dolgoročen odnos, ki temelji na poglobljenem razumevanju izdelave in vrednosti izdelkov. Tako delovanje in razumevanje potenciala obrti je Werkraum Bregenzerwald povzdignil v mednarodno priznano organizacijo, ki veščine obrtnikov obravnava kot integralno sestavino sodobne produkcije uporabnih izdelkov. Vse od leta 1999 združenje organizira natečaje, kamor povabijo številne oblikovalce in obrtnike, ki soustvarjajo prototipe novih produktov. Najbolj potencialne izdelke nato iz razvojne stopnje, razvijejo v produkte za vsakodnevno rabo, prototipi pa so dodani stalni zbirki Werkraumdepota. Na tak način gojijo močno identiteto obrti, kot glavne aktivnosti produkcije v tej regiji, obenem pa jo na tak način tudi ohranjajo in ščitijo pred vdorom globalnih izdelkov. Pomembno je tudi zavedanje o vključevanju mladih za preživetje lokalnih obrti. V ta namen so nadgradili izobraževalni sistem in leta 2016 ustanovili šolo za bodoče obrtnike. Celoten sistem tako poleg obrtniške produkcije, ki je v koraku s časom, za družbo pomeni ohranjanje delovnih mest, priložnosti za usposabljanje in uporabo lokalnih virov. Vse to spodbuja ekonomsko, družbeno in okoljsko trajnost. Ta pristop ima tako izjemno pozitiven učinek na regionalni razvoj in dvig kakovosti življenja.