GRELNO TELO
Stran je v izdelavi, hvala za razumevanje!
Ognjišče ima skozi človeško zgodovino edinstveno in integralno vlogo, tako v fiziološkem kot sociološkem smislu. Skorajda v vseh kulturah sveta je postal sinonim za združevanje ljudi in varnost pred zunanjimi vplivi. Lahko rečemo, da je ognjišče postal glavni protagonist slehernega bivališča in družbe, katerega pomen se je zasidral v človekovo podzavest. Ob ognjišču so se zbirale prva plemena sklepala zavezništva, ob njem so nastajale prve religije, o čemer pričajo že starodavne jamske poslikave naših prednikov. Ognjišče bolj kot katerikoli drug prostorski element pogojuje uporabo in občutek prostora, saj je že od same zasnove bivališča, neločljivo vtkan v njegov ustroj.
Gottfried Semper v svoji knjigi ‘Die vier Elemente der Baukunst’ (1851) ugotavlja, da je bilo v vseh fazah civilizacije ognjišče tisto, ki je bilo prvo in najpomembnejše, okoli katerega pa so se oblikovali ostali elementi: podlaga konstrukcija in elementi ovoja arhitekture. V hladnejših podnebjih je ognjišče zaradi ogrevanja omogočilo preživetje, po vsem svetu pa so ga civilizacije uporabljale kot element za pripravo hrane.
Štirje elementi arhitekture: podlaga, konstrukcija, ovoj in ognjišče, Gottfried Semper, 1851
Vir: https://www.library.unlv.edu/sites/default/files/images/blogs/semper_caribbean_hut_the_four_elements_of_architecture_1851.jpg, november 2021
Od popolnoma utilitarnih funkcij ogrevanja in priprave hrane, je tekom zgodovine ognjišče postopoma postalo simbol – osrednja točka doma. Njegova pojavnost izraža emocije, vrednote, ideje in kulturo uporabnika, pravzaprav je na nek način podaljšek nas samih. Njegova materialnost in taktilnost sta neločljivi prvini, ki oblikujeta karakter človeka.
